V začetku oktobra sva se s sodelavcem Markom Ipavcem udeležila srečanja Združenih svetopisemskih družb v Torontu, v Kanadi. Na dogodku so bili predstavniki svetopisemskih družb iz 78-ih držav sveta, še iz 42-ih pa niso mogli priti, ker niso dobili vizuma. Srečanje je bilo namenjeno krepitvi vizije našega svetovnega združenja, ki je bila sprejeta lansko leto na svetovni skupščini na Nizozemskem, ter poglabljanju sodelovanja med posameznimi svetopisemskimi družbami. Glavne teme so bile: prevajanje Svetega pisma, spodbujanje njegove uporabe, podpora digitalnim iniciativam, služenje vsem cerkvam v njihovih različnih potrebah, skrb za ljudi v diaspori itn.

Vsak dan se je začel z molitvijo in svetopisemskim nagovorom, ki so ga pripravili predstavniki različnih krščanskih izročil. Prvi dan nas je nagovoril kanadski kardinal Thomas Collins, ki je sicer tudi bližnji sodelavec tamkajšnje svetopisemske družbe. Drugi dan je molitev vodil predstavnik tradicionalnih protestantov, tretji dan se je začel s krajšo pravoslavno liturgijo, četrti pa z binkoštno-karizmatičnim slavljenjem.

Posebej ganljiv je bil trenutek, ko so na oder stopili predstavniki arabsko-izraelske, hebrejsko-izraelske, palestinske, libanonske in jordanske svetopisemske družbe. Vsi prisotni smo se združili v molitvi za njih, ki že s svojo prisotnostjo izpričujejo, da je Kristusov evangelij močnejši od sovraštva, ki se je razbesnelo v njihovi domovini. Zaradi njihove varnosti tega trenutka nismo mogli ovekovečiti na fotografiji, namesto tega pa objavljamo molitev, ki smo jo molili skupaj z njimi in ki jo je napisal mož naše sodelavke iz teh krajev.

Na srečanju je bilo precej priložnosti, da sva se z Markom sestala s predstavniki večjih in manjših svetopisemskih družb po svetu. V pogovorih sva sodelavce seznanila z našim svetopisemskim delom in programi. Posebej sva izpostavila naše udejstvovanje na področju bibličnega misijona v malih občestvih Ecclesia in povezana orodja v naši Novi zavezi s prostorom. Oboje sva navezala tudi na naš program Zdravilna beseda, ki je v zadnjih letih doživel velik napredek in ki z Božjo besedo odgovarja na ključno misijonsko potrebo sodobne družbe: porast duševnih stisk in bolezni ter s tem povezanega trpljenja.

Predstavila sva tudi našo širšo vizijo v obliki poti, ki jo prehodi vsak Jezusov učenec: od spreobrnjenja, prvega srečanja z Božjo besedo, prek ozdravljenja in poglobitve v različnih malih občestvih, do aktivne drže delavca v Božjem kraljestvu, ki je trdno vpet v krščansko skupnost in vanjo vodi tudi tiste na njenem obrobju ali zunaj nje. Ta pot je delno predstavljena tudi na našem plakatu, ki smo ga pripravili posebej za ta namen.

Tudi sicer je bilo na srečanju opaziti večji poudarek na »učenčevstvu«, tako v plenarnih nagovorih kot v pogovorih s posamezniki. Strateška usmeritev, ki smo jo že pred časom razbrali pri nas, je torej v skladu s tem, kaj »Duh govori« svetopisemskim družbam tudi drugod po svetu.

Slovenska skupnost v Kanadi

Po zaključku mednarodnega srečanja sva z Markom preživela še tri dni s skupnostjo slovenskih izseljencev v Kanadi, saj v naše poslanstvo spada tudi skrb za naše izseljence po svetu. V Torontu sta dve slovenski katoliški župniji, ki ju vodita duhovnika Leopold Valant in Valentin Batič. Na koncu nedeljske maše v cerkvi v okrožju Etobicoke sem na kratko predstavil delovanje naše svetopisemske družbe in poudaril, da želimo služiti vsem slovenskim kristjanom v njihovih različnih potrebah v zvezi s Svetim pismom in s svetopisemskim misijonom. Po tem sta naju duhovnika prijazno povabila in peljala v »slovensko letovišče«: naši izseljenci so si približno uro vožnje iz Toronta kupili zemljišče, kjer je v zadnje pol stoletja zraslo majhno počitniško naselje, kjer so si mnogi zgradili preproste hišice. Vsak vikend se tam zbere precejšen del slovenske skupnosti, mnogi imajo tudi skupno kosilo v veliki skupni jedilnici. V poletnem času je tam tudi vsako nedeljo slovenska maša na prostem – tokrat je bila zadnja v tej sezoni.

Od blizu sva imela priložnost izkusiti utrip slovenske izseljenske skupnosti ter spoznati njihove izzive in potrebe. Zdaj bolje razumemo, kako jim lahko služimo. Prvi sad tega bo posebna spletna stran, ki bo namenjena njim.

Matjaž Črnivec