Naše poslanstvo

Društvo Svetopisemska družba Slovenije je nepridobitna družba za prevajanje in širjenje Svetega pisma. Je članica Združenih svetopisemskih družb, ki delujejo v več kot stoosemdesetih državah sveta. Naše poslanstvo je čimbolj učinkovito in smiselno razširjati Sveto pismo ter pomagati ljudem do živega stika z Božjo besedo (več o tem si lahko preberete v dokumentu Identiteta in etos Združenih svetopisemskih družb). S tem smo dediči dejavnosti, ki jo je kot prvi na svetu že v 16. stoletju opravljal Primož Trubar (glej prispevek Prva svetopisemska družba). Danes Svetopisemska družba ob Božji besedi združuje vse krščanske Cerkve na Slovenskem.

Svetopisemsko sporočilo deluje v življenjih ljudi in jih spreminja. Misel iz pisma Hebrejcem: »Božja beseda je namreč živa in dejavna« (Heb 4,12), določa poslanstvo Svetopisemske družbe in nas spodbuja k njenemu širjenju. Jezus naroča vsem kristjanom, naj širimo evangelij po vsem stvarstvu (prim. Mr 16,15), zato želimo vsem ljudem omogočiti branje in doživljanje Gospodovega sporočila v lastnem jeziku. Ta cilj dosegamo v petih korakih, ki so hkrati tudi stebri našega delovanja.

1. Prevajanje

Slovenci smo bili med prvimi narodi s prevodom celotnega Svetega pisma, saj ga je pred nami imelo le enajst sodobnih jezikov. Prevajanje Svetega pisma iz izvirnih jezikov je tudi danes zahteven in dolgotrajen proces. Slovenski standardni prevod Svetega pisma, ki ga sprejemajo vse Cerkve in je nastal pod okriljem Svetopisemske družbe Slovenije, je sad petnajstletnih naporov številnih biblicistov in strokovnjakov. Danes si s projektom Življenje z Jezusom (prevod Nove zaveze v sodobno slovenščino) prizadevamo, da bi lahko mladi in oddaljeni kmalu brali celotno Novo zavezo v jeziku, ki jim je blizu.

2. Založništvo

Tisk Svetega pisma zahteva posebno strokovno in tehnološko usposobljenost. Poleg knjige, ki ostaja osnovni način posredovanja svetopisemskih besedil, v zadnjem času stopajo v ospredje elektronski mediji. Na strani www.biblija.net je Sveto pismo na voljo že od leta 2001. Tam se lahko naročite na prejemanje odlomkov po elektronski pošti, omogočamo pa tudi branje preko raznih mobilnih aplikacij ter v for­matih, prirejenih za elektronske bralnike – obiščite našo spletno trgovino!

3. Širjenje

Skrbimo, da je Sveto pismo na voljo po dostopni ceni v različnih izdajah. Študijske izdaje vsebujejo bogate uvode in opombe, osnovne izdaje pa so bolj priročne in so namenjene osebnemu branju.  Ker skrbimo za vse Cerkve v Sloveniji, imamo na voljo tudi Biblije brez devterokanoničnih ali apokrifnih knjig. Na voljo so tudi številne manjše knjižice za pomoč pri branju Svetega pisma in z različnimi izbori bibličnih besedil, med katerimi so še posebej priljubljeni Evangeliji.

4. Spodbujanje kulture branja

Prizadevamo si za spodbujanje kulture branja Svetega pisma. V ta namen organiziramo Svetopisemski maraton – prireditev neprekinjenega branja Svetega pisma, ki vsako leto tradicionalno poteka po vsej Sloveniji. V okviru pobude Živa Beseda pa Slovence vabimo na pot rednega branja Svetega pisma in duhovne rasti v malih občestvih za podelitev Božje besede.

5. Svetopisemska dobrodelnost

Jezus nas spodbuja: “Človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki prihaja iz Božjih ust” (Mt 4,4). Slovenci radi pomagamo sočloveku v stiski. Ljudje pa potrebujemo tudi “kruh Božje besede”, ki nam pomaga pri soočanju s težkimi življenjskimi razmerami. Pridružite se dobrotnikom, ki že sedaj pomagajo do Božje besede tistim, ki nimajo sredstev. S podporo projektom za razvijanje kulture branja Svetega pisma pa boste pomagali tudi spreminjati našo družbo. Pridružite se jim s pomočjo prijavnice na spletni strani www.svetopismo.si/sodeluj.

Osnovni podatki

Nazadnje posodobljeno: 4. 4. 2024

Kratka zgodovina

Združene svetopisemske družbe (ZSD, v angleščini United Bible Societies) so zveza oziroma družina narodnih bibličnih družb. Nastale so leta 1946 v Angliji (slika na desni je z ustanovne konference). Posamezne svetopisemske družbe, ki so se leta 1946 želele povezati po zgledu Združenih narodov, so nastale že v 19. stoletju. Prva moderno organizirana in uradno registrirana svetopisemska družba je Britanska in inozemska biblična družba (BIBD, v angleščini British and Foreign Bible Society), ki je bila ustanovljena leta 1804; »inozemska« zato, ker je širila Sveto pismo tudi v angleških kolonijah ter drugih državah in deželah – tudi pri nas (glej prispevek Svetopisemske družbe in Slovenci).

Obstajajo pa starejši zametki svetopisemskih družb. Primož Trubar je v letih 1560–1564 vodil takoimenovani »biblijski zavod«, ki je deloval v Urachu v Nemčiji. Glede na način in obseg delovanja lahko upravičeno velja za prvo svetopisemsko družbo v zgodovini nasploh.

V začetku 18. stoletja na področju današnje Nemčije pride do prvega organiziranega množičnega tiskanja in širjenja Biblije. Iz tega je kasneje nastala Nemška biblična družba (Deutsche Bibelgesellschaft) v Stuttgartu. Iz BFBS je leta 1816 nastala Ameriška biblična družba, ki je največja v zvezi ZSD. Med druge zgodnje štejemo tudi norveško in nizozemsko biblično družbo.

Ekumenska usmeritev

Svetopisemske družbe, ki so bile ustanovljene v 19. stoletju, so nastale v pretežno protestantskih krogih. Kot take so jih tedaj razumeli tudi v katoliški in pravoslavni Cerkvi. Sčasoma je prišlo do prepričanja, da je treba pri širjenju Svetega pisma tesno sodelovati z vsemi krščanskimi Cerkvami na danem področju in da se v nobenem primeru ne sme delati mimo njih. To spoznanje je bilo uradno potrjeno ob ustanovitvi ZSD po 2. svetovni vojni, ko je načelo interkonfesionalnega oziroma ekumenskega pristopa pri prevajanju in širjenju Svetega pisma postalo eno od glavnih načel ZSD. Tako so danes ZSD ena največjih dejavnih ekumenskih organizacij na svetu, ki ob Božji besedi združuje kristjane vseh veroizpovedi.

Sodelovanje s Katoliško Cerkvijo

Po 2. vatikanskem koncilu, ko se je Katoliška cerkev dokončno odprla ekumenizmu in začela pospeševati biblični apostolat, je leta 1968 prišlo med ZSD in Vatikanom do dogovora o sodelovanju. Začelo so je plodno skupno delo – konkreten prvi sad tega pri nas je bila t.i. »ekumenska izdaja« Svetega pisma, ki je izšla leta 1974. Dogovoru in pozitivni izkušnji na obeh straneh je leta 1987 sledila pogodba med ZSD in Vatikanom o skupnem delu pri prevajanju in izdajanju Svetega pisma. ZSD sodelujejo tudi s svetovno Katoliško biblično federacijo (KBF), ki so jo pomagale ustanoviti (v Sloveniji jo zastopa Zavod Biblično gibanje). Med ZSD in KBF je bil leta 1991 podpisan memorandum o sodelovanju, ki je bil leta 2008 dopolnjen s skupno izjavo o partnerstvu (L’osservatore Romano, 29. junij 2008, str. 6). Sodelovanje obeh organizacij je posebej spodbudil papež Janez Pavel II. ob sprejemu njunih predstavnikov 15. marca 1995 (L’osservatore Romano, 17. marec 1995, str. 5).

Sodelovanje med ZSD in Katoliško Cerkvijo se v zadnjih desetletjih še poglablja. Tako je na sinodi o »Božji besedi v življenju in poslanstvu Cerkve«, ki je potekala leta 2008 v Rimu, kot zunanji opazovalec sodeloval tudi predstavnik ZSD, svetopisemske družbe pa so bile omenjene tudi v posinodalnem dokumentu Verbum Domini papeža Benedikta XVI.: »Zlasti priporočam podporo delu Katoliške biblične federacije, da bi še povečali število prevodov Svetega pisma in njihovo široko razširjenost. Glede na naravo takega projekta bi ga bilo treba v največji možni meri izvajati v sodelovanju z različnimi svetopisemskimi družbami.« (VD 115) V zadnjih letih je to sodelovanje še napredovalo, papež Frančišek je večkrat sprejel delegacije ZSD ter ob različnih priložnostih izrazil osebno podporo njihovemu delu, npr. na svetovni skupščini ZSD v Philadelphii leta 2016. Konkretni sad tega sodelovanja je npr. mladinska izdaja Identity Identified, pri kateri sta kot avtorja sodelovala dva kardinala, pet škofov in deset drugih katoliških pastoralnih delavcev, priporočilo je napisal papež Frančišek, izdale pa so jo svetopisemske družbe in se že tudi prevaja v različne jezike.

Delo v Srednji in Vzhodni Evropi

Pomembna prelomnica v delovanju ZSD je bil padec berlinskega zidu. V letih od 1989 do 1996 je zveza pomagala ustanoviti svetopisemske družbe v vseh državah Vzhodne Evrope in bivše Sovjetske zveze – skupaj 24 novih svetopisemskih družb, med njimi je tudi naša. S tem so se odprle nove možnosti, predvsem pa nove zahteve saj so biblične družbe prišle v dežele, v katerih je bilo tiskanje in širjenje Svetega pisma desetletja prepovedano ali zelo omejeno. ZSD so v preteklih letih tudi z vsemi večjimi pravoslavnimi Cerkvami sklenile dogovor o sodelovanju pri prevajanju in izdajanju Svetega pisma.

Administrativna ureditev

Na čelu ZSD je predsednik, ki pa svoje funkcije ne opravlja poklicno. Njemu je odgovoren generalni tajnik ZSD, ki poklicno vodi svetovni center zveze v Londonu in njegovo osebje. Vsaka svetopisemska družba ima predsednika, podpredsednika in generalnega tajnika (slednji opravlja svojo funkcijo poklicno), in kot taka deluje samostojno v skladu z zakoni države, v kateri deluje. Članice niso upravno vezane na zvezo, ampak so v celoti samostojne. Zveza zastopa skupne interese članic na mednarodni ravni in koordinira medsebojno pomoč med članicami. Ta pomoč je lahko finančna (financiranje projektov, vzajemna pomoč med članicami), strokovna (npr. zveza skrbi za vrhunsko izobražene svetovalce za prevajanje) ali materialna (npr. preskrbi kvaliteten biblični papir, organizira tisk).

ZSD so največja organizacija za prevajanje in širjenje Svetega pisma v svetovnem merilu. Sodelujejo v Forumu bibličnih agencij, ki ga sestavlja preko dvajset tovrstnih organizacij. Namen foruma je predvsem izmenjava izkušenj.

Viri

Zgodovina ZSD je podrobneje predstavljena v knjigi: Edwin H. Robertson, Taking the Word to the World – 50 Years of the United Bible Societies, Thomas Nelson Publishers, London 1996; 338 strani, trda vezava. Naročite jo lahko pri Svetopisemski družbi Slovenije.

United Bible Societies – World Annual Report (zbornik, ki izide vsako leto in vsebuje letna poročila vseh bibličnih družb).

United Bible Societies – World Report (mesečno glasilo ZSD).

Svetopisemske družbe in Slovenci

Organizirano svetopisemsko delo je v slovenskih deželah potekalo že v 16. stoletju. Posebej pomemben je Trubarjev »biblijski zavod«, ki lahko upravičeno velja celo za prvo svetopisemsko družbo v svetovnem merilu .

Po natanko tristoletnem premoru smo se Slovenci znova srečali z svetopisemskimi družbami preko Britanske in inozemske biblične družbe (BIBD), ki je delovala tudi v Avstro-Ogrski. Ko vzamemo v roke slovenske izdaje Nove zaveze ali posameznih svetopisemskih knjig iz 19. stoletja, lahko vidimo, da je mnoge izdala BIBD. Ta je namreč leta 1864 odprla svojo podružnico na Dunaju, kjer je organizirala prevajanje Svetega pisma za narode, ki so tvorili Avstro-Ogrsko, in od tam širila Sveto pismo po vsej monarhiji. Dunajska podružnica je leta 1866 odprla svoj depo v Trstu. Z Dunaja in iz Trsta so potem prihajale k nam različne izdaje. Omeniti pa je treba še depo v Beogradu, ki je bil sicer ustanovljen že leta 1864, a je postal za širjenje Svetega pisma med Slovenci pomemben šele z ustanovitvijo kraljevine Jugoslavije. Posamezne izdaje pa pričajo, da so za dunajsko podružnico BIBD tiskali tudi nekateri ljubljanski tiskarji.

BIBD je uspelo med Slovenci najti svoje sodelavce (Zakrajšek, Cegnar, Miklošič). Po izdajanju posameznih knjig Nove zaveze od leta 1869 dalje, je leta 1882 izšla celotna Nova zaveza s Psalmi, ki so jo prevedli: France Remec (Mt–Apd), Matija Valjavec (Rim–Gal) in Josip Stritar (Ef–Raz in Ps; na sliki levo). To delo običajno imenujemo »Stritarjeva Nova zaveza«. BIBD je leta 1914 izdala tudi takoimenovano »Chraskovo Biblijo« (na sliki desno), ki jo je prevedel češki protestantski misijonar Antonin Chráska s sodelavci. BIBD je poleg navedenega izdala še nekatera druga biblična besedila v slovenščini zlasti v drugi polovici 19. stol. in prvi polovici 20. stol. Med 1. in 2. svetovno vojno je v Beogradu ponatisnila več izdaj Svetega pisma ali posameznih knjig v slovenščini.

Po 2. svetovni vojni je bilo delo BIBD v Beogradu prekinjeno. Novo ustanovljene Združene svetopisemske družbe (ZSD) so večkrat poskušale ustanoviti samostojno jugoslovansko svetopisemsko družbo, a je te poskuse vsakič preprečilo jugoslovansko notranje ministrstvo. Zato je leta 1964 BIBD v imenu ZSD v Beogradu odprla svoje poslovno zastopstvo, kar je bilo za tedanje oblasti sprejemljivo. Leta 1974 je BIBD v Beogradu pripravila takoimenovano »ekumensko izdajo« Svetega pisma za slovenske katoličane in protestante. Jubilejno izdajo Nove zaveze pa so leta 1984 že izdale ZSD skupaj z Nadškofijskim ordinariatom v Ljubljani. Tako smo Slovenci dobivali svoje Sveto pismo od BIBD iz Beograda (oziroma njenega skladišča v Ljubljani) vse do leta 1991, ko je Jugoslavija razpadla in je Slovenija postala samostojna država. Leta 1993 pa je novoustanovljena Svetopisemska družba Slovenije prevzela od BIBD vse posle, ki so se nanašali na Slovenijo.

Na osnovi pogodbe med ZSD in Vatikanom iz leta 1987 so ZSD in Slovenska škofovska konferenca (nadškof dr. Alojzij Šuštar) leta 1988 podpisale pogodbo o sodelovanju pri novem prevodu Svetega pisma. Temeljni dogovor je bil, da bodo ZSD financirale nastanek prevoda, usklajevale celotno pripravo, strokovno pomagale pri prevajanju in nov prevod tudi izdale. Z ustanovitvijo Svetopisemske družbe Slovenije maja 1993 so ZSD vse obveznosti in pravice iz pogodbe prenesle na slovensko svetopisemsko družbo, ki je septembra 1996 novi prevod izdala kot Slovenski standardni prevod.

Viri

Dejavnost bibličnih družb med južnimi Slovani (zlasti med Hrvati in Srbi ter posredno med Slovenci) je predstavljena v knjigi: Peter Kuzmič, Vuk-Daničićevo Sveto pismo i Biblijska društva, Krščanska sadašnjost, Zagreb 1983, 311 strani, trda vezava. Vsebina knjige je bogato dokumentirana.

France Rozman, Prevajanje Svetega pisma na Slovenskem, Bogoslovni vestnik, št. 4, leto 1990, str. 427-442. Članek navaja več virov in referenčno literaturo.

Jože Krašovec, Slovenski prevodi Svetega pisma, v: Sveto pismo – Slovenski standardni prevod, študijska izdaja, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 1997, str. 18-21.

Prva svetopisemska družba

Primož Trubar, začetnik slovenske književnosti in utemljitelj naše narodne zavesti, se je vse življenje zavzemal za Sveto pismo. To je bila osnova, na kateri je deloval. Prizadevanje, da bi se Slovenci seznanili s Svetim pismom, je bilo v ozadju prve slovenske knjige, Katekizma iz leta 1550. Uresničilo se je v Trubarjevem prevodu Nove zaveze in Psalmov, svoj vrh pa doseglo v Bibliji Jurija Dalmatina, Trubarjevega učenca in varovanca. Ti dosežki so odločilno utemeljili slovenski jezik in s tem slovensko narodno identiteto.

Poleg tega je bil Trubar ustanovitelj in ravnatelj tako imenovanega »biblijskega zavoda«, ki je deloval v Bad Urachu v Nemčiji (na sliki levo, poslopje stoji še danes). V dobrih štirih letih delovanja, od srede leta 1560 do konca leta 1564, so v njem natisnili za tisti čas izjemnih 30.000 knjig v hrvaščini, slovenščini in italijanščini, v treh različnih pisavah: glagolici, cirilici in latinici. Ta ustanova lahko upravičeno velja za prvo svetopisemsko družbo na svetu, saj so se v njej ukvarjali ravno s štirimi dejavnostmi, ki so značilne za današnje svetopisemske družbe.

Poglavitni cilj zavoda je bil prevajanje Svetega pisma, saj so želeli prevesti celotno Sveto pismo v južnoslovanske narodne jezike. Zaradi prevodne dejavnosti je imel zavod stalno zaposlene tri prevajalce.

Knjige je tiskalo več tiskarskih mojstrov in korektorjev.

Poleg naštetega je Trubar s sodelavci organiziral tudi distribucijo – prevoz in prodajo knjig na slovenskih in hrvaških ozemljih. Zaradi nevarnosti, da bi knjige zaplenili in uničili, so jih tovorili na skrivaj.

Poleg tega so Trubar in sodelavci v namen širjenja Svetega pisma zbirali prostovoljna sredstva. Precej knjig so namreč morali prodati pod ceno, še več pa preprosto podariti.

Slovenci smo tako lahko upravičeno ponosni, da smo celih 150 let pred ustanovitvijo Cansteinovega biblijskega zavoda in več kot 240 let pred ustanovitvijo Britanske in inozemske Biblične družbe, ki sta veljali za prvi tovrstni ustanovi, imeli pravo svetopisemsko družbo.

Več o prvi svetopisemski družbi si lahko preberete v posebni jubilejni izdaji Svetega pisma, ki smo jo izdali ob Trubarjevem letu. Besedilo o prvi svetopisemski družbi si lahko ogledate tudi v PDF obliki, kot e-knjigo o Primožu Trubarju.

Kakor nekoč Primož Trubar tako naša svetopisemska družba tudi danes zbira sredstva v pomoč bibličnemu delu: oglejte si našo dobrodelno dejavnost in podprite “Trubarje današnjega časa”.

Viri

• Primož Trubar, Posvetilo v glagolskem Prvem delu Novoga Testamenta, v: Mirko Rupel: Slovenski protestantski pisci, Državna založba Slovenije, Ljubljana 21966, str. 119–133.
• Mirko Rupel, Primož Trubar – življenje in delo, Mladinska knjiga, Ljubljana 1962, str. 101–141.
• Jože Javoršek, Primož Trubar, Partizanska knjiga, Ljubljana 21986, str. 142–178.
• Alojz Jembrih, Afterword to the Reprint of the Glagolitic New Testament (1562/1563) (Summary), Teološki fakultet »Matija Vlačić Ilirik«, Zagreb 2007, str. 9.
• Matjaž Črnivec, ur., Prva svetopisemska družba, v: Sveto pismo – Slovenski standardni prevod, Jubilejna izdaja ob petstoletnici rojstva Primoža Trubarja, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana 2008, priloge str. XIII–XVI. Besedilo je brezplačno na voljo v PDF obliki.

Transparentnost delovanja

Svetopisemska družba Slovenije si vedno prizadeva, da bi delovala in poslovala transparentno, v skladu z veljavnimi predpisi in s krščansko poslovno etiko. Za svoje delo smo neposredno odgovorni svojim članom, kot društvo v javnem interesu pa tudi širši slovenski javnosti. Tukaj so na kratko predstavljene oblike odločanja in notranjega nadzora v našem društvu in s tem tudi načini, kako lahko kdor koli, ki je zainteresiran, pride do ustreznih informacij in pojasnil.

Upravljanje in strateško vodenje

Pri splošni usmeritvi našega delovanja, naših načrtih in vsebini naših programov, se odločitve sprejemajo na treh nivojih:

1. Združene Svetopisemske družbe (United Bible Societies) na svojih svetovnih skupščinah (World Assembly) in prek svojih organov (najpomembnejši sta Fellowship Council in Board of Trustees) sprejemajo splošne smernice našega delovanja. Generalni tajnik Združenih svetopisemskih družb je Dirk Gevers.
2. Upravni odbor Svetopisemske družbe Slovenije določa konkretne smernice in strategijo delovanja v Sloveniji. Vodi ga predsednik, g. Janez Jeromen ml. Člani upravnega odbora so:
   1. g. Anton Mrvič,
   2. g. Leon Novak,
   3. g. Drago Sukič,
   4. g. Janez Jeromen ml.,
   5. ga. Jožica Hafner,
   6. g. Miha Novak,
   7. g. Jovan Lukovac,
   8. ga. Katarina Zupančič,
   9. ga. Jasmina Odorčič,
   10. ga. Margaret Davis,
   11. g. Borislav Livopoljac
3. Generalni tajnik, g. Matjaž Črnivec, je zadolžen za izvajanje strategije, ki jo je sprejel Upravni odbor. Skupaj z ekipo zaposlenih pripravlja predloge in predstavlja možnosti novih projektov, o katerih nato odloča Upravni odbor.

Finančno poslovanje

Notranji nadzor finančnega poslovanja poteka na dveh ravneh:

1. Nadzorni svet Svetopisemske družbe vsaj dvakrat letno opravi pregled finančnega poslovanja in o tem poroča Upravnemu odboru. Predsednica Nadzornega sveta je ga. Tanja Povšnar Vrečar.
2. Knjigovodsko in računovodsko delo opravlja Računovodstvo Murn.

Vsi omenjeni predstavniki na obeh področjih so na voljo za vaša vprašanja, pojasnila in tudi kritike. Njihove kontaktne podatke dobite na tajništvu Svetopisemske družbe, kjer vam bodo tudi svetovali, na koga se je v posamezni zadevi najbolj smiselno obrniti.