Dajmo Besedo mladim! Zgodba, ki si zasluži, da jo povemo naprej.
Lani novembra se je na Svetopisemsko družbo obrnila katehistinja Dragica iz Maribora, ki pravi, da že več let spremlja naše delo in ceni naš prispevek za širjenje Božje besede med ljudmi, še posebej pa je navdušena nad našimi projekti, ki odmevajo med mladimi.
Bogastvo Besede
Sicer je v župniji Svetega Janeza Boska Sveto pismo močno prisotno. Od Leta Svetega pisma 2007 je zelo aktivna biblična skupina, ki se sestaja dvakrat mesečno, v postnem času pa še Lectio Divina, ki je tudi lepo obiskan. Knjiga vseh knjig je vedno odprta na aktualni strani v njihovi kapeli in včasih se kdo tudi ustavi in prebere dnevno Božjo besedo. Prav tako vsako nedeljo drug laik pripravi uvod v mašo, ki izvira iz beril tiste nedelje in se tako vsaj nekaj dni prej osebno srečuje z Besedo.
Dragica dela z otroki zadnje triade in zdi se ji še posebej pomembno, da v tem obdobju otroci “najdejo” Sveto pismo in mu dajo možnost, da jih nagovori: “Med veroukom uporabljamo Sveta pisma, ki jih imamo v župniji. V letošnjem letu z veroučenci še posebej veliko beremo naključne odlomke ali vlečemo lističe z označenim odlomkom ali pa izberemo kar odlomek Božje besede zadnje nedelje. Odlomek v tišini preberejo, potem pa podelijo z ostalimi kakšno misel. Rada pa bi jim dala to možnost tudi za domov,” pravi Dragica.
Lakota po Besedi
Dragico je spodbodlo bridko spoznanje: “Žal pri svojem katehetskem delu opažam, da kljub večletnemu verouku, otroci sploh ne poznajo Svetega pisma in da ga–razen tistega s slikami za otroke–večina sploh nima doma. Glede tega v našem okolju vlada velika podhranjenost. Jaz pa vidim njihovo lakoto po Božji besedi,” pravi. Poleg socialnega stanja je tudi vera v družinah šibka, pravi Dragica, in starši niso ravno pripravljeni denarno podpreti nakupa Svetega pisma, zato se je obrnila na Svetopisemsko družbo.
Pritegnil jo je snopič v Stični
Na prejšnjem srečanju Stična mladih je Dragica postala pozorna na snopič Daj Besedo! in dobila zamisel. Zaprosila nas je za snopiče za bodoče birmance v domači in sosednji župniji. Takole je povedala: ”Gotovo bi jih s tem še bolj spodbudila k branju Svetega pisma in da bi v dneh do božiča razmišljali, kako podariti BESEDO, ki vliva pogum in da bi širili ta duh med svojimi prijatelji. Takšna je bila moja ideja. Ni bombastična, ne bo spremenila sveta, morda pa spremeni katerega od teh mladih ljudi.” Dragici smo poslali želeni paket snopičev in poglejmo, kako se je razvil njen “biblični misijon” v družinah veroučencev.
“Bonboni” za dušo
“Kot katehistinja vedno ob Miklavžu obdarujem svoje veroučence s kakimi sladkarijami,” pravi. Snopiči so se ji zdeli primerno darilo za najstnike kot posebni “bonbončki”, katerih okus traja in traja. In to se je zares zgodilo. Sama pripoveduje: ”Ko sem jim snopiče izročila, so bili odzivi različni: nekateri bi raje bonbone, drugi so radovedno gledali, eni pa so bili navdušeni. Navdušeni so bili nad obliko in zdelo se jim je super, ker bodo lahko podarili Božjo besedo naprej. Prav vsi so odnesli snopič domov–za razliko od kakih drugih publikacij, ki jih potem najdem v učilnici ali pa v mladinskem centru–in noben snopič ni končal v košu.”
Nastal je pravi “biblični misijon”
Svetopisemske vrstice so s snopičem Daj Besedo! dosegle šolarje in njihove družine: “Ker je bil kmalu na vrsti božični čas, sem veroučence vzpodbudila, da izberejo kak listič, ki jim je najbolj všeč. Dali smo jih v kuverto in potem je vsak potegnil enega pri naslednji veroučni uri. Nekateri so jih podarili svojim sošolcem, ki hodijo k verouku kam drugam ali pa sploh ne hodijo k verouku, večina pa jih je priložila k stvarem, ki so jih podarjali za božič.” Tako so ji starši ob božiču povedali, da so bili deležni “lepih misli iz Svetega pisma”. Dragici je ostalo še nekaj snopičev in te je obdržala, če bi jo še kdo posebej prosil zanje, kakor je to storila deklica iz 4. razreda. Tako se podarjanje Besede širi naprej. Drugače pa se Dragici zdi ta snopič predragocen, da bi ga podarjala mlajšim. Z osmošolci so ga namreč posebej osmislili in ga v veliki meri tudi uporabili, je povedala.
Seme je padlo, setev pa ni končana
V zahvali Svetopisemski družbi je Dragica zapisala: “Upam, da vam ni žal, da ste nam omogočili to izkušnjo. Meni vsekakor ni žal, da sem poizkusila. Seme je padlo, zdaj pa je vse v Njegovih rokah: eno bo padlo v suho zemljo, eno v trnje, eno pa v dobro zemljo …” Končno pa se Dragica zahvaljuje dobrotnikom Svetopisemske družbe, ki so omogočili izdajo snopiča Daj Besedo! in zagotavlja, da ostanemo v stikih. Njena zgodba zelo preprostega in neposrednega “bibličnega misijona” pa je lahko v navdih in zgled vsem pastoralnim delavcem, da bi bili v svojem okolju domiselni in zavzeti “sejalci Besede”.
Gospa Dragica nam je še zagotovila, da bo na seji Župnijskega pastoralnega sveta predlagala, da bi v pastoralni načrt župnije uvrstili še katero od ponudb Svetopisemske družbe: predavanje Kdo je ta? našega sodelavca Benjamina Sitarja; Svetopisemski maraton ali pa Skrivnostno skrinjico.
Dajajte Besedo tudi vi
Vidite v svojem okolju lakoto po Božji besedi, ki se je ljudje morda niti ne zavedajo? Iščete način, kako bi nanjo odgovorili? Pri Svetopisemski družbi Slovenije imamo gradivo, programe in ljudi v službi prinašanja živega stika s Svetim pismom, prilagojeno za različne generacije. Pišite nam na [email protected] ali pokličite 041 553 767 (Tilen) in najdemo skupen način za prinašanje žive Besede v vašem okolju.
Snopič Daj Besedo! je vsebinski del projekta prevoda Nove zaveze v sodobni jezik. Preko dva tisoč snopičev smo razdelili na srečanju mladih v Stični 2014, podobno število pa tudi ob Svetopisemskem maratonu 2014, ki se je odvijal na več kot petdesetih krajih po Sloveniji. Še vedno lahko dobite svoj izvod v Svetopisemskem središču. Ob večjih naročilih, ki jih prevzamete osebno, bomo hvaležni za dar v podporo nadaljevanju projekta.
Oglejte si video in več o projektu na podstrani Življenje z Jezusom.
