Vsaka nova izdaja Svetega pisma pomeni duhovno in kulturno obogatitev. Chráskov prevod, ki ga je leta 1914 izdala Britanska in inozemska svetopisemska družba, je bil sicer mnogokrat ponatisnjen, vendar že dalj časa ni bil več na voljo v knjižni obliki. Zdaj je doživel svojo prvo prenovljeno izdajo. V njej je vse besedilo na novo prelomljeno, kar je še posebej opazno v pesniških knjigah, ki so zdaj stavljene kot poezija. Besedilo je temeljito pregledano, tako da so odpravljene razne napake in nedoslednosti. Posodobljen je tudi zapis nekaterih besed in ločil, medtem ko je prevod sam ostal nedotaknjen. Ta pravopisno prenovljena izdaja je bila pripravljena že leta 2014, ob stoletnici izida, vendar je takrat izšla samo v elektronski obliki, na spletni strani Biblija.net oziroma kot e-knjiga. Posebna obogatitev sedanje knjižne izdaje so reference na vzporedna mesta, ki so skorajda na vsaki strani dodane pod črto. Natančen pregled vseh novosti je v prispevku Pravopisno prenovljena izdaja 2017.
S časovne oddaljenosti stotih let se jasno kaže trajna vrednost Chráskovega prevoda. Gre za eno od velikih mojstrovin v zakladnici slovenskih svetopisemskih prevodov. Ne le, da je bilo to besedilo duhovna hrana generacijam evangelijskih vernikov, ampak so v zadnjih desetletjih po njem začeli posegati tudi mnogi katoliški bralci. Med njimi velja posebej omeniti prevajalce Slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma, ki so Chráskov prevod vzeli za enega svojih zgledov. Natančnost prevajanja in lepota izraza ga uvrščata v vrh slovenske književnosti. Prevajalec Anton Chráska, ki je bil sicer češkega rodu, namreč ni deloval sam, ampak so pri nastajanju sodelovali nekateri vidni slovenski književniki, med drugim Fran Govekar, Franc Miklošič in Josip Stritar. Slednji je v zadnjih desetletjih 19. st. za Britansko in inozemsko svetopisemsko družbo prevedel dobršen del Stare in Nove zaveze. Chráska je ta besedila zgolj revidiral. Najlepši primer tega so Psalmi, kjer je Chráska v veliki meri ohranil Stritarjevo žlahtno pesniško besedo, z dosledno naslonitvijo na hebrejski izvirnik pa dosegel, da je končni izdelek brez dvoma med najboljšimi prevodi Psaltra v slovenščino nasploh. Več o nastanku Chráskovega prevoda si lahko preberete v prispevku dr. Daniel Brkiča Chráska kot prevajalec Svetega pisma.
