Intervju z Rostyslavom Stasyukom, enem od zaposlenih v Ukrajinski svetopisemski družbi. Gospod v najtežjih situacijah z vso močjo dela. Preberite, kako …

V: Kako se počutite po enem letu vojne?

Leto dni vojne te izčrpa, tudi če nisi na fronti. Prizadet je celoten narod, vsi so na nek način mobilizirani in nihče ne more biti pasiven ali si odpočiti od vojne. Nekateri ljudje, ki jih poznam in so v službi, so doživeli infarkt, kap in druge zdravstvene težave samo zato, ker si zaradi naraščajočih potreb okoli sebe ne morejo dovoliti, da bi upočasnili svoj tempo. Nas običajnih ljudi, civilistov, nikoli nobeden ni pripravil na tolikšno količino stresa in čustva, ki te vsak dan napolnijo, te lahko uničijo.

Po drugi strani pa tako kot pri rojstvu prvega otroka najdete moč, za katero niste nikoli vedeli, da jo premorete. Na področju služenja ni večje motivacije kot zavedanje, da vsak tvoj trud šteje, da lahko vsako podarjeno Sveto pismo nekomu spremeni trenutno stanje, pa tudi njegovo prihodnost. Toda to te izčrpa, zato se vsi veselimo dneva, ko bo vojne konec in si bomo lahko oddahnili.

V: Česa se najbolj bojite?

Najbolj se bojim, da bo vojna trajala predolgo, da bomo zaradi nasilja in tragedij, ki jih doživljamo vsak dan, izgubili svojo predvojno identiteto in da bo stanje naroda šlo strmo navzdol. Da bi se temu izognili, po mojem mnenju ni drugega načina, kot da se preprosto prisilimo, posamezno in kolektivno, da ostanemo povezani z edinim virom prave človečnosti in vodstva – s Svetim pismom, ki je Božja beseda.

V: Kako vas je vojna spremenila in kako razmišljate o Bogu in veri?

V stiski, ko moramo preživeti vse tegobe in trpljenje, žal včasih nehamo biti tako občutljivi za bolečino v nas in v drugih ljudeh. Preveč smrti, preveč bolečine; če vsaki dovoliš, da te preplavijo čustva, ne boš dolgo zdržal. Zato nas v takih situacijah manj vodijo čustva (čeprav večino od nas občasno še vedno preplavijo) in bolj razumevanje tega, k čemur smo poklicani.

Po drugi strani pa te pričevanje o tem, kako krhko je tvoje življenje, prisili, da svoje misli usmeriš k Bogu, k večnosti, k duhovnim stvarem. Vendar je tudi pričevanje o teh čudežih, ki se dogajajo okoli tebe, nekaj, kar te približa Bogu. Ponovno pričneš ceniti zelo osnovne stvari in biti zanje hvaležen – to, da imaš svetlobo in toploto v svojem domu, da se lahko dobro naspiš ali vstaneš v mirno jutro brez siren, se srečaš z družino, s prijatelji in še mnogo, mnogo preprostih stvari, ki jih običajno jemlješ za precej samoumevne.

V: Katerih knjig in ostalih materialov vam najbolj primanjkuje? S čim lahko Svetopisemska družba ljudem najbolj pomaga?

Kot Svetopisemska družba najbolj skrbimo za to, da bi imeli dovolj Svetih pisem. Ko se naše ekipe odpravijo na fronto in nedavno osvobojena območja, je prva knjiga, ki je zmanjka, prav Sveto pismo. Vedno se najde še kdo, ki ostane brez njega.

Pri praktičnih stvareh pa so velike potrebe po hrani, osnovnih higienskih pripomočkih, zdravilih in toplih oblačilih. Na številnih območjih ljudje potrebujejo svetilke, električne baterije, prenosne štedilnike itd.

V: Kako lahko pomagamo ljudje po različnih evropskih državah?

Molite za mir v Ukrajini, molite za žrtve vojne, molite za Cerkev, Svetopisemsko družbo ter vse duhovnike, pastorje in prostovoljce. Kot verniki vemo, da je dobesedno vse odvisno od Boga, resnično je vse v Njegovih rokah.

Kot Svetopisemska družba prosimo tudi za podporo pri nakupu Svetih pisem. Potrebe močno presegajo naše zaloge. Imamo neverjetno infrastrukturo cerkva in organizacij, ki delajo z žrtvami vojne, zato moramo resnično poskrbeti, da bi lahko natisnili še več Svetih pisem in jih seveda smiselno razdelili med ljudi.

Poleg tega storite vse, kar lahko storite in k čemur čutite, da ste poklicani. Velik narod s 40 milijoni ljudi je uničen; v državi so res velike materialne potrebe; potrebe so tudi med tistimi, ki so državo zapustili. Tudi najmanjša praktična pomoč prinese spremembe.

V: Ali lahko razmišljate o prihodnosti? V kaj upate, a ste pri tem realistični? (Osebno in za Svetopisemsko družbo)

Veliko razmišljamo o prihodnosti! Seveda je težko narediti kakršen koli trden načrt, saj se stvari včasih zelo hitro spreminjajo. Kljub temu se poskušamo pripraviti na različne scenarije – tako kot organizacija kot tudi na nivoju posameznikov, družin.

Za Svetopisemsko družbo so sedanje okoliščine resnično kritične in odločilne za prihodnost našega naroda in naše organizacije. Sejemo seme kot še nikoli prej – milijoni ljudi, ki sicer te priložnosti nikoli ne bi imeli, so izpostavljeni Božji besedi. Vemo, da bodo po resnični preobrazbi še bolj ukoreninjeni v Božjem kraljestvu, naš narod pa bo iz te vojne izšel bolj ponižen, bogaboječ in duhovno močnejši.

V: Ali lahko kaj poveste o čudežih, ki se dogajajo, pa naj bodo majhni ali veliki?

Obstajajo veliki in majhni čudeži, o mnogih pa bomo še slišali. Osebno poskušam biti precej previden, da svoje vere ne bi utemeljeval na nadnaravnih dogodkih ali da bi pričakoval, da mora Bog za nas delati čudeže, vendar so v teh okoliščinah postali nekoliko bolj vidni.

Jasno je, da še posebej cenim tisto, kar je povezano z mano osebno in mojo družino: izstreljena raketa je pristala le 500 m od doma mojih staršev in uničila le star skedenj; mojo ženo in sina je v tuji državi sprejela velika družina, ki je še nikoli nismo srečali; možnost, da se od časa do časa srečam s svojo družino; celo samo dejstvo, da je Bog meni in mnogim ljudem, ki jih poznam, od začetka vojne prihranil kakršne koli hude bolezni. To in še veliko drugih stvari, ki ti samo pokažejo, kako krhko je vse, pa vendar si živ in zdrav ter sposoben delovati za Božje kraljestvo. Slišim tudi številne zgodbe o precej nadnaravnih dogodkih po vsej državi (ljudje zapustijo svoj dom le nekaj minut pred obstreljevanjem, raketa zadene hišo, vendar ne eksplodira itd.)

V: Ali imate v tem trenutku kako svetopisemsko vrstico ali odlomek, ki vam daje moč in vodstvo?

Imam poseben izbor tistih odlomkov, ki mi pomagajo v trenutkih obupa. Med njimi so: Filipljanom 4,6–7 (ta je vsekakor na prvem mestu); Psalm 118,6–7; Pismo Rimljanom 8,31; Psalm 91; 5 Mojzesova knjiga 31,6; Jozue 1,9 …

Tako neverjetno je, ker so nekatere vrstice, ki sem jih že dolgo poznal, v teh okoliščinah dobile povsem drugačen pomen. Sveto pismo je resnično neverjetno, saj lahko v njem vedno najdete nekaj, kar vas na prav poseben način nagovori v vaši današnji situaciji. Seveda pa ga morate imeti možnost vzeti v roke. Zato je trenutno naša najpomembnejša naloga ta, da Sveto pismo razdelimo med čim večje število ljudi.

Hvala!

V lanskem letu smo z vašo pomočjo med begunce razdelili preko 1500 izvodov Svetih pisem, Novih zavez, knjižic Onkraj stiske in Besed upanja ter otroških Svetih pisem v ukrajinskem jeziku. Pri tem so nam pomagale tudi različne organizacije, kot je Karitas, misijonarji v Sloveniji, duhovniki, pastorji in vsi, ki so v stiku z ljudmi, ki so se k nam zatekli pred vojno vihro. Preveva nas neizmerna hvaležnost, da lahko kot kristjani stopimo skupaj v ključnih trenutkih in tem ljudem poleg osnovnih materialnih dobrin razdelimo tudi Kruh življenja, ki je Kristus, učlovečena Božja beseda! Iskrena zahvala vsem, ki ste že darovali, veseli pa bomo tudi nadaljnje podpore in vaših darov, saj bi radi nadaljevali z razdeljevanjem Svetih pisem in drugih materialov tudi v tem letu! Bog povrni!