Pred dvema letoma sem bil za svoja leta precej pri močeh. Tekel sem že 60 let, čeprav sem se omejil na teke po parku in nisem več tekmoval. Potem sem začel imeti težave z ravnotežjem. V nogah sem čutil mravljinčenje, telo pa se mi je treslo. To so stvari, ki jih imajo ljudje z multiplo sklerozo ali Parkinsonovo boleznijo, vendar to ni bila nobena od teh bolezni.
Nisem mogel več teči, ker so se mi noge zatikale. V preteklih letih sem obiskal različne nevrologe, ki niso vedeli, za kaj gre in to me je delalo živčnega.
Kmalu po tem, ko se je to začelo dogajati, sem se obrnil v Božjo besedo in prebral Izaija 40,31: “Tisti pa, ki zaupajo v Gospoda, obnavljajo svojo moč, vzdigujejo trup kakor orli, tekajo, pa ne opešajo, hodijo, pa ne omagajo.”
Ko sem ga prvič prebral, se mi je zdel čudovit citat. Takrat sem mislil, da je Gospod govoril, da bom ozdravljen, zdaj pa mislim, da ni tako. Zdi se mi, da je Bog uslišal moje molitve in da ozdravitev ni več pomembna. V resnici se glede tega počutim dobro. Vem, da moram zdaj nehati moliti zase in moliti za druge. Na to moram osredotočiti svoje molitve.
Ta citat mi je pomagal, da sem se lažje spoprijel s situacijo.
